Sodelovalno učenje

Kaj je sodelovalno učenje?

• pozitivna povezanost učencev,
• neposredna interakcija med učenci,
• odgovornost vsakega posameznega učenca,
• uporaba ustreznih sodelovalnih veščin.

Značilnosti sodelovalne učne skupine:

• pozitivna soodvisnost
• posameznikova odgovornost
• skupine so heterogene
• vodstvene funkcije so porazdeljene
• odgovornost drug za drugega
• povdarek na kognitivnih in socialnih ciljih
• poučevanje sodelovalnih veščin
• učitelj uči sodelovalne veščine in poseže v delo kadar je potrebno
• skupine analizirajo svoje delovanje

Čemu uvajati sodelovalno učenje v šolo?

Živimo v času velikih sprememb. Značilen je hiter razvoj informacijske in druge tehnologije ter globalna svetovna soodvisnost. Kakovostno delo v šoli ne spodbuja samo spoznavnih procesov učencev, temveč mora omogočati tudi pogoje za njihov socialni, čustveni in duhovni razvoj.

Temeljni cilji so vzgajanje za:

• medsebojno strpnost,
• demokracijo,
• spoštovanje drugačnosti,
• sodelovanje z drugimi,
• pravičnost
• osebno odgovornost.

 Pridobivanje znanja

Bolj kakovostno znanje ne pomeni več informacij. Učenci potrebujejo strategije in postopke za reševanje problemov, s katerimi se bodo srečevali, z veščinami, ki se nanašajo na miselne procese, na iskanje novih informacij, na njihovo analizo, sintezo in vrednotenje.

Pomembne ugotovitve:

• sodelovanje pripelje do boljših dosežkov kot tekmovanje,
• v manjših skupinah je ta prednost večja,
• sodelovalno učenje je boljše kot individualno,
• za boljše rezultate so potrebni jasni skupinski cilji,
• potrebna je jasna posameznikova odgovornost.

 Socialni razvoj

Naše obdobje označujejo tudi velike socialne spremembe. Čas, ki ga družine preživijo skupaj je vse krajši. V ta čas pa so vstopili novi dejavniki socializacije: televizija, računalniki, navidezna resničnost.

Če uporabljamo zgolj tradicionalni način pouka in poudarjamo individualno delo in tekmovalnost, bodo tudi učenci bolj tekmovalni. Če uporabljamo sodelovalni način pouka, bodo tudi učenci bolj pripravljeni sodelovati med seboj.

 Čustveno-motivacijski procesi

Kakovostna interakcija v skupini lahko vpliva na razvoj notranje motivacije za določen predmet. V sodelovalni skupini lahko vsak otrok, tudi učno neuspešen, prispeva k skupnemu izdelku to, kar zmore.

Izkušnja učne uspešnosti je povezana tudi z ravnijo njegovih nadaljnih pričakovanj ter vpliva na količino napora, ki ga bo pripravljen vlagati v učenje.