DROBLJENJE

• je eden pomembnih tehnoloških postopkov pri oblikovanju zdravil
• snovi morajo imeti ustrezno velikost delcev, da jih lahko vgradimo v zdravilno obliko

• snovi drobimo z drobilniki - MLINI

• prinip delovanja z drobilniki (mlini) :

1. na osnovi udarca - KROGLIČNI MLINI
2. medsebojni trki - KROGLIČNI MLINI, NA ZRAČNI TOK
3. trenje - TERILNICA S PESTILOM

• del energije se porabi za drobljenje, del se pretvori v toploto
• vlažne substance se lažje drobijo
• po drobljenju imajo delci večjo specifično površino, snov je manj obsotjna, delci se radi zdruđujejo v agregate
• z osnovnim drobljenjem dobimo delce do velikosti 1 mikrometer
• manjše delce dobimi s posebnimi načini drobljena ( zračni milini - jet - mills )

• delci se zaradi večje površine hitreje raztapljajo
• večja občutljivost na kisik, vlago, svetlobo
• možna sprememba kristalne strukture
• sprememba tehnoloških lastnosti (pretočnost, stisljivost)

• TERILNICE S PESTILOM - imata hrapavo površino, primerne za suho in vlažno drobljenje, za razribavanje pri pripravi mazil, svečk, suspenzij; snov s stene postrgamo s kartico)
• KROGLIČNI MLINI - vrteči se bobni v katerih so kroglice in snov, drobijo z udarjanjem kroglic (kovinske, porcelanske) ob steno in s ternjem
• DROBILNIKI NA UDAREC- imajo nože in so primerni za drobljenje drog, zaradi segrevanja drobljenje večkrat prekinemo.
• KOLOIDNI MLINI- uporabljajo se za vlažno drobljenje in HOMOGENIZIRANJE (suspenzij, emulzij)
• ZRAČNI MLINI- z njimi dobimo manjše delce. V zračnem toku se delci zaradi velikih hitrosti ob trkih vzajemno drobijo.
• TRIVALJČNI MLINI- uporabljamo jih pri delu v lekarnah, za drobljenje- homogeniziranje delcev v mazilih.
• ZOBATI MLINI- velikost delcev naravnamo s širino reže med dvema zobatima površinama.

SEJANJE

Drobljenju trdnih delcev običajno sledi sejanje.

Uporabljamo različna:

•  sita
•  splet niti
•  preluknjane plošče

Razdalja med nitmi definira sito: STOPNJA RAZDROBLJENOSTI. Številka sita pomeni velikost odprtin, skozi katere delci še prehajajo.

Stopnjo razdrobljenosti in homogeniziranja določimo tako da damo snov na sito in stresamo predpisan čas. Na situ lahko ostane max. 5% večjih delcev, skozi prvo gostejše sito gre lahko max. 40% manjših delcev.

Manjše količine sejemo ročno, večje pa strojno.

Velikost delcev določamo z uporabo:

• niza sit
• mikroskopa
• sedimentacijske metode
• števcev