Ekstrakcija iz trdnih snovi

Če se spojina iz trdne zmesi v danem topilu raztaplja, potem se vanj ekstrahira. Pogoj je, da je mnogo bolje topna v dodatnem topilu kot ostale sestavine zmesi. Tako lahko ločimo organske spojine od anorganskih soli (anorganske soli so v splošnem slabo topne v nepolarnih topilih), pridobimo barvila, iz naravnih virov, ali pa si z ekstrakcijo vodotopnih spojin pripravimo napitek(čaj ali kavo)

Je zelo pogosta metoda v kemijskem laboratoriju in se uporablja po končanih reakcijah sintez za izolacijo in čiščenje organskih spojin z različnimi fizikalno - kemijskimi lastnostmi, najpogosteje za izolacijo lipofilnih in temperaturno občutljivih produktov (antibiotiki steroidi).

Ekstrakcija iz trdnih snovi temelji na različni topnosti posameznih spojin v ekstrakcijskem topilu.

Za ekstrakcijo iz trdnih snovi se največkrat uporablja Soxhletov aparat

Princip delovanja: Ekstrakcijsko topilo segrevamo v bučki, pare se utekočinijo v hladilniku in kondenzat kaplja na trdno zmes v tulcu iz filtriranega papirja, ki je pokrit z vato. pri tem nastaja raztopina spojin, ki jih želimo ekstrahirati. Ko raztopina napolni nastavek do višine odtoka, steče po principu natege nazaj v bučko in postopek se ponovi.

Soxhletov aparat

Ekstrakcija se izvaja v hladnem, učinkoviteje pa je, če zmes in ekstrakcijsko topilo segrevamo

Ekstrakcija iz svežih rastlinskih delov (korenine, cvetovi, listi,...) je učinkovitejša, če material tremo s kremenčevim peskom v terilnici s pestilom.

Pri ekstrakciji pa velja tudi, da je bolje ekstrahirati večkrat z manjšo količino topila kot enkrat z večjo količino topila