Kamilica

KAMILICA 

•   (Matricaria recutita ali Matricaria chamomilla)

   

  Izvor:

  Njena domovina je Sredozemlje ali jugovzhodna Evropa, vendar se je zaradi svoje bogate uporabnosti razširila po vsem svetu. Trenutno je največ pridelujejo v obdonavskih državah, Argentini in Egiptu.

  Opis:

  Kamilica je enoletnica, zraste od 20 do 50 cm visoko. Njeno steblo je močno razvejano. Cvetovi so v koških in so značilne rumene barve.

  Vonj kamilice je značilen, dišaven. Okus pa je nekoliko grenak.

  Cvete od junija do avgusta, večkrat celo tudi septembra.

  Raste med žitom, zato so kmetje kar jezni nanjo, kajti med žitom predstavlja malce neljub plevel. Kamilica z njiv pa je tudi najbolj zdravilna.

  Vsebuje veliko kamiličnega olja, na kemične snovi pa je zelo občutljiva. Če raste na njivah, ki jih gnojijo, pote je ne smemo nabirati v zdravilne namene, kljub temu, da je na videz lepa in dišeča.

  Kamilica sicer ni zahtevna rastlina, uspeva tudi na dokaj revnih tleh.

  Kaj zdravi:

  
  Pomaga pri želodčnih in črevesnih vnetjih, napenjanju, prebavnih motnjah s krči, deluje proti vnetjem bronhijev, oči, ustne votline, žrela, zdravi odrte rane na nogah, proti hemoroidom, vnetjem genitalij, zobobolu in obolenju živcev. Kamilica je naravni antibiotik, z njo si pomirimo želodec pri slabosti, olajšamo črevesne težave. Zdravi tudi kožne težave akne, ognojki, vnetje obnohtnice itd.
  
  Deluje proti bolečinam, nespečnosti, nervozi, slabi prebavi, kožnim bolezni, prežene gliste. Zavira učinkovanje bakterijskih strupov, je razkužilo. Čaj iz kamilice pospešuje potenje, z njim hitreje premagamo izčrpanost po bolezni.

  Uporabni deli:
  

  Predvsem se uporablja sveže ali posušeno socvetje, v določenih primerih ( npr. pri izdelavi eteričnega olja ) pa se uporablja tudi cela rastlina. 

       Gojenje

• Gre za zelo nezahtevno rastlino, kar se tiče tal in osončenosti, zato v tem primeru ni potrebno upoštevati posebnih pravil pri izbiri rastišča.
• Sejemo jo zgodaj spomladi na površino, ker kali na svetlobi. Kasneje lahko seme malo potlačimo v zemljo, da ga ne odnese veter. V tej fazi je potrebno poskrbeti za ustrezno vlažnost tal. Setev lahko opravimo tudi jeseni, tako da rastlina prezimi v obliki rozete.

• Poleti jo lahko razmnožujemo tudi s podtaknjenci, za kar vzamemo okoli 8 cm dolge stranske poganjke.
  

  Svetuje se, da jo posadimo zraven nekaterih vrtnin, saj jim pomaga pri boljši rasti in zdravju. Tako pomaga k boljšemu vzniku krompirju, zeleni in poru. V mešanem posevku z zeljem in čebulo, pa jima izboljšuje okus.

   

   Učinkovine: eterična olja s (ham)azulenom, flavon, glikozidi, kumarin, alkaloide, valerijansko kislino. Eterično olje se ob              destilaciji obarva modro.

   Zanimivosti:

  Egipčani so jo posvetili soncu, zelo so cenili njene zdravilne učinke, zato so jo častili veliko bolj kot ostala zelišča.

  V starih anglosaških spisih je bila uvrščena med »devetero svetih zelišč«. Kamilica velja za enega od najbolj razširjenih žitnih plevelov. Zelo je trdoživa, tako da je ta njena lastnost celo navdihnila rek: »Kot greda kamilic; bolj kot jih plevemo, bolj se širijo.«

  William Lawson je davnega leta 1638 izdal vrtnarsko knjigo, ki je bila v tistem času zelo priljubljena. Takole spoštljivo je pisal o kamilici: »Po prostranih sprehajališčih, ki v Tesaliji vodijo skozi tempeljske gaje; posuti so s peskom in mivko, vzdolž njih pa so postavljene klopi, obdane s kamilicami, ki razveseljujejo duha in prinašajo telesu zdravje.«

         Pripravki iz kamilice:

Čaj poti vnetju, krčem črevesja, napenjanju: pijemo 3 skodelice dnevno pred jedjo. 2 žlički kamiličnih cvetov prelijemo s ¼ l vrele vode in pustimo 10 minut stati. Čaj vedno le poparimo. Čaj uporabimo tudi za obkladke, izpiranje in inhaliranje. Za inhalacijo prelijemo prgišče cvetov z 1 litrom vrele vode. Inhaliramo 10 minut, dvakrat na dan, če gre za gripo.

Kopeli: pripravimo tako, da stresemo 2 žlici cvetov pa do dveh prgišč v vrelo vodo, odvisno ali gre za kopel za noge, sedežno kopel ali kopel za celo telo. Kopamo se največ 10 minut. Kopeli pomagajo pri bolečinah v ušesih, očeh, glavobolu, granulomih, bronhitisu le da so daljše po 20-30 minut.

Olje za natiranje dlesni dojenčkov ob rasti zob, vtiranje pri bulah, oteklinah, zmečkaninah, protinu, revmi: olje pripravimo tako, da zmečkamo prgišče cvetov, ki jih stresemo v kozarec za vlaganje prelijemo s pol skodelice sojinega olja, pustimo stati 6 tednov. Vsak dan pretresemo kozarec. Ko dobi olje jantarjevo barvo, olje precedimo skozi krpo in iz cvetov iztisnimo olje. Prelijmo v stekleničko, ki jo lahko dobro zapremo. Druga varianta: nekaj prgišč cvetov namočimo v 1 liter olivnega olja, postavimo na sonce za 10 dni, potem precedimo v steklenice. Natiramo večkrat na dan.

Obkladki: pripravimo jih iz čaja, tople polagamo na boleča mesta. Kamilica preganja kamne, trganje v udih, zlatenico, tesnobo v prsih, menstruacijske težave. Na gnojne rane polagamo kar sveže zmečkane cvetove ali celo rastlino.

Čaj za pomoč hišnim ljubljenčkom (mački ali psu) pri driski, vnetjih oči: pri driski dajte živali piti kamilični čaj namesto vode. Čaj pripravite tako, da zavrete 2 žlici cvetov v skodelici vode, kuhajte 10 minut, počakajte, da se ohladi. Isti pripravek uporabimo kot obkladek ali prevezo pri vnetjih oči.

Kozmetika: če si umivamo lase s kamilico svetlimo lase in jim damo lesk. Priporočamo predvsem svetlolaskam (60 g listov in cvetov na 1/2 litra vode prevremo). S kamiličnim čajem si lahko umivamo obraz, da se koža hitreje čisti.

Opozorilo:

Kamilice ne smemo uživati stalno, ker povzroča nervozo. Nekateri so na kamilico alergični, čeprav manjše količine čaja ne bi smele biti problematične, kamiličnim obkladkom za oči pa naj se raje odpovedo. Enako velja tudi za tiste, ki niso alergični, saj učinkovine dražijo oči. Po bruhanju ne pijemo kamiličnega čaja. Kamilice lahko povzročijo kontakti dematitis. Kamiličnemu eteričnemu olju naj se izogibajo nosečnice.