Pravila ocenjevanja znanja

Natisni

FARMACEVTSKA TEHNOLOGIJA-4.letnik (FTE)

 

1. OBLIKE OCENJEVANJA ZNANJA


a. Individualno.
 

2. NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA


USTNO OCENJEVANJE


- sprotno ocenjevanje, praviloma na začetku šolske ure; najmanj enkrat v šolskem letu,
- obseg snovi je dogovorjen z dijaki;


PISNO OCENJEVANJE


- najmanj 1-krat v šolskem letu,
- obseg snovi je dogovorjen z dijaki.


REFERAT


- individualno v dogovoru z dijaki,
- obseg snovi je dogovorjen z dijaki.
 

3. KRITERIJI IN MERILA OCENJEVANJA ZNANJA

Ocenjevanje se izvaja v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah.
S kriteriji in merili ocenjevanja znanja bodo dijaki seznanjeni na uvodnih urah predmeta.

USTNO OCENJEVANJE

Odlično (5) Dijak pozna snov podrobno in jo razume, podaja jo logično in s svojimi besedami, samostojno rešuje težje probleme in povezuje teoretično znanje s praktičnimi izkušnjami.

Prav dobro (4) Dijak pozna snov pregledno v celoti in jo pretežno razume, pri njenem podajanju in pri reševanju težjih problemov potrebuje malo učiteljeve pomoči v obliki podvprašanj. Teoretično znanje povezuje s praktičnimi izkušnjami.
 

Dobro (3) Dijak delno pozna in razume snov, podaja jo ob pomoči učiteljevih podvprašanj, samostojno rešuje enostavne probleme, s pomočjo učitelja išče povezave s praktičnimi izkušnjami.
 

Zadostno (2) Temeljne pojme in dejstva pozna v obsegu minimalnih standardov znanja, kar zagotavlja uspešno nadaljnje spremljanje pouka. S pomočjo učitelja rešuje preproste probleme. Dijak pozna, navede oz. našteje osnovne pojme, znanja ne zna uporabiti v novih situacijah. Odgovori le tisto, kar ga posebej vprašamo. Učiteljevo pomoč zna izkoristiti le deloma, ker osnov ne razume v celoti. Odnos do dela je spremenljiv.

Nezadostno (1) Prikazano znanje ne dosega minimalnega obsega, dijak ni sposoben odgovarjati samostojno, ne zna izkoristiti učiteljeve pomoči. Pri pouku ne sodeluje, ne izpolnjuje obveznosti, ne uresniči zastavljenih ciljev. Odnos do dela je neprimeren, neodgovoren.

PISNO OCENJEVANJE

Datumi pisnih nalog so določeni z načrtom ocenjevanja znanja.
Dijaki, ki so pri pisnem ocenjevanju odsotni samo dan ali dva, so takoj naslednjo uro ustno ali pisno ocenjeni. Dijaki, ki so zaradi bolezni odsotni več časa, se takoj po vrnitvi v šolo z učiteljem dogovorijo o datumu in načinu ocenjevanja. Če dogovora ni, učitelj oceni dijaka, ko učitelju ustreza.
Dijake seznanimo z obsegom znanja, ki bo ocenjevano. Na pisnem izdelku je navedeno število točk za posamezno nalogo in meje za ocene.
Meje za pretvorbo točk v oceno:

Ocena
Odstotek
odl (5) 90 % – 100 %
pd (4) 77 % – 89 %
db (3) 64 % – 76 %
zd (2) 50 % – 63 %
nzd (1) 0 % – 49 %

 

REFERAT

 
Če dijak pridobi oceno z referatom, se tvori ocena po kategorijah ovrednotenih z odstotki:
 
Kategorija Odstotek
Uporabljena literatura 10 %
Vsebina 30 %
Analiza, vrednotenje, razumevanje 20 %
Oblikovanje 20 %
Predstavitev 20 %

Vsaka kategorija je točkovana, točke se pretvori v oceno po kriteriju, ki velja za pisno ocenjevanje.
 

4. POSEBNOSTI PRI ZAKLJUČEVANJU OCEN OB KONCU ŠOLSKEGA LETA


Vse ocene so enakovredne. Če je dijak na koncu leta med oceno, se pri zaključevanju upošteva njegova prizadevnost in odnos do dela.

5. POPRAVLJANJE NEGATIVNIH OCEN PO 1. OCENJEVALNEM OBDOBJU

- Popravljanje je pisno ali ustno po dogovoru s profesorjem.
- Dijak ima v 30 dneh po zaključku ocenjevalnega obdobja enkrat možnost popravljanja zaključene negativne ocene. Vsi dijaki popravljajo negativno oceno naenkrat, če je popravljanje pisno. O datumu se učitelj dogovori z dijaki.
- Dijakom z večjim številom negativno zaključenih programskih enot lahko učitelj določi poseben datum, pri čemer upošteva dijakov osebni načrt popravljanja negativnih ocen.
- Dijaki, ki so pri načrtovanem popravljanju negativne ocene odsotni samo dan ali dva, so takoj naslednjo uro ustno ali pisno ocenjeni. Dijaki, ki so zaradi bolezni odsotni več časa, se takoj po vrnitvi v šolo z učiteljem dogovorijo o datumu in načinu ocenjevanja. Če dogovora ni, učitelj oceni dijaka, ko učitelju ustreza.
- Dodatne možnosti popravljanja negativnih ocen lahko dobi samo dijak, ki aktivno sodeluje pri pouku, ima urejene zapiske in opravljene vse domače naloge.
Enaka pravila veljajo tudi za dijake, ki so bili ob zaključku 1. ocenjevalnega obdobja neocenjeni.
 

6. IZPITI


a) DOPOLNILNI IZPIT

Dijak, ki je ob koncu pouka neocenjen, opravlja dopolnilni izpit. Dopolnilni izpit opravlja samo iz neocenjenega ocenjevalnega obdobja. Dopolnilni izpit opravlja:
- ustno.

Ustni izpit traja 20 minut. Dijak odgovarja na vprašanja z listka. Listek lahko enkrat zamenja. Merila in kriteriji ocenjevanja so enaki kot pri rednem ustnem ocenjevanju znanja.
Končna ocena programske enote je poprečje ocenjenega ocenjevalnega obdobja in ocene dosežene na ustnem izpitu.

b) POPRAVNI IZPIT

Dijak, ki je ob koncu pouka negativno ocenjen, opravlja popravni izpit. Popravni izpit obsega vso snov tekočega šolskega leta skladno s katalogom znanj in letno učno pripravo. Popravni izpit dijak opravlja
- ustno.

Ustni izpit traja 20 minut. Dijak odgovarja na vprašanja z listka. Listek lahko enkrat zamenja. Merila in kriteriji ocenjevanja so enaki kot pri rednem ustnem ocenjevanju znanja.
Končna ocena programske enote je enaka doseženi oceni na popravnem izpitu.
 



Ustvaril: mcerin6681 točk . Zadnja sprememba: Sreda 01 september, 2010 10:27:37 CEST mcerin6681 točk .